Publiciranje na kompetitivnem hitro razvijajočem biotehnološkem področju je bil zelo kompleksen podvig, saj so nekatere znanosti in vede v začetku devetdesetih let imele razmeroma drugačen pogled na tozadevno raziskovanje in prenos znanja, kot imamo to v prvih desetletjih 21. stoletja. Takrat še ni splošno veljalo, da je potrebno narejeno tudi takoj publicirati. V tistem času je pravzaprav veljalo, da nobeni publicirani raziskovalni dosežki, ki so bili objavljeni pred zagovorom dr. teze niso smeli biti v predloženi disertaciji.
Če so si kvasovke lastili tako tehnologi kot (industrijski) mikrobiologi, taksonomi, genetiki in biokemiki in pozneje molekularni biologi so se pojavili tudi apetiti v biokemijskem inženirstvu in končno v biotehnologiji, ki je vse to dala pod skupen pokrov. Tako je ta tradicionalni mikroorganizem deležen številnih preučevanj, od molekularnih in genetskih sondiranj do populacijske dinamike in s tem tudi konkretnih tehnoloških aplikacij so jih tekom let obravnavala raziskovanja v smereh: flokulacije in pozneje bioakumulacije kroma, železa, do toksičnosti in vpliva težkih kovin na organizem. Tu so nastopile tudi bioprocesne rešitve, bioreaktorji in zaključni procesi, ki so se nadaljevali tudi v drugih skupinah v Sloveniji pa tudi v institucijah s katerimi smo sodelovali, na Dunaju, Budimpešti, Pecsi, Trstu. Sprva pivske in pozneje vinske kvasovke, alkoholne, zimocidne in kvasne združbe v tradicionalnih bioprocesih so predstavljale še poseben izziv. Mikrobne zbirke so bile samo čvrsta podstat za tako delo, zato jo je bilo potrebno izgraditi. Več kot koristni so se pokazali tudi vstopi v ocetno-kislinske bakterije, streptomicete in plesni. Predvsem slednje z namenom izkoriščanja odpadkov in njihove konverzije v dobrine za človeka oz. naravo.
Vsemu temu je botrovala postavitev raziskovalnih laboratorijev s pomočjo podjetja Mlinotest Ajdovščina. Ta »preskok na streho SVVI« je pripravil materialne osnove za postavitev Zbirke industrijskih mikroorganizmov in Centra za bioprocesništvo, ki sta omogočila raziskovanje več kot petdesetim doktorandom, da so lahko delno ali v celoti raziskovali začrtana področja. Ne gre pozabiti, da ob kultivacijah kvasovk, sta prvi kultivaciji animalnih in rastlinskih biokultur v bioreaktorjih začeli prav na katedri za biotehnologijo v zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja. Tehnike, ki jih potrebuje taksonomija in determinacija vrst delovnih mikroorganizmov, kot je kariotipizacija, do PCR tehnik in proteomike, in že prej vpeljanih kromatografij, elektroforez,.. so se uspešno integrirale v raziskovalno in tudi pedagoško delo že rojenega študija mikrobiologije in porajajočega se študija biotehnologije. Ta razcvet biotehnologije, je pognal nove poglede industrijski in živilski mikrobiologiji in je posledično vlival na postavljanje področja varnosti živil.
Tako, da je potrebno te publikacije v povezavi razumeti in presejati s tako celovitim in kompleksnim odsevom časa, ki ni mnogo dal v materialnem smislu, je pa odprl izive, ki so nastali z osamosvojitvijo Slovenije, saj do tistega časa se je Biotehnologijo razvijalo za potrebe imerija Jugoslavije v Zagrebu pod taktirko zagrebške šole, ki je na področju biotehnologije med prvimi v setu v polovici 20 stoletja. Tako da oblikovanje ljubljanske/ slovenske biotehnološke šole temelji najprej na Interdiciplinarnem Interfakultetnem doktorskem študiju Biotehnologije Univerze v Ljubljani, da bi se oblikoval pedagoški/raziskovalni kader, ki je pozneje lahko prevzel raziskovanje in poučevanej na področju biotehnologije. Desetletja je to misijo koordinirala Katedra za biotehnologijo na Biotehniški fakulteti. To je tudi vplivalo na podjetniško biotehnološko podstat v državi, saj se je prvo slovensko biotehnološko podjetje „BIA“ kar pet let nahajalo v prostorih katedre za Biotehnologijo. Sveda so od tam izšle še druge ideje za podjetniško udejstvovanje novih doktorjev znanosti. Ob vsem tem ni zmanjkalo niti poguma niti energije za prve slovenske učbenike v biotehnologiji in desedn monografskih publikacij ki so oblikovale slovenski jezik na področju biotehnologije in tudi varnosti živil.
Aktualne podatke lahko vidite na povezavi SICRIS
ali zahtevate svoj izpis na povezavi COBISS za ciljnega raziskovalca