Človeško življenje je samotni utrinek v  vesolju časa

Mi ljudje ga doživljamo kot svoje vesolje.
Ogromno praznin.
Ogromno dotikov.
Nešteto misli.
Nešteto premikov.
Potovanje.
Dognanje.
Udejstvovanje.
Dajanje.
Užitek, ko preskočiš neznanje
in ujemaš tisto skromno znanje,
ki ti dovoli novo potovanje.
Kaj bi še več?
Kaj bi manj?
Je to tisto, kar pomeni bogu spoznanje?
Nič ne izmeri tega kar prinese čustvovanje.